Terapija za pare rešuje družine
»Če ne bi bilo otrok, bi se že zdavnaj ločila. Dovolj imam. Nočem več tako živeti!«
To so besede, s katerimi številni pari izražajo svojo stisko. Verjetno sta se tudi vidva v svojem zakonskem življenje znašla na tisti prelomni točki skupnega življenje, ko se vsak pri sebi sprašuje, kako naprej – naj odidem, se ločim in začnem na novo ali naj ostanem v odnosu, ki me boli in v katerem ne vidim več prihodnosti?
Razumem vaju in se strinjam z vama. Čas je za spremembo, čas je za ukrepanje! Vendar pozor: ločitev ni edina pot. Ločitev je zadnje, predvsem pa zelo boleče dejanje in lahko počaka – mora počakati! Preden stopita na to tragično in predvsem travmatično pot razdora, je treba družini dati še eno priložnost in najprej poiskati pomoč zakonskega svetovalca. Treba je izkoristiti vse možnosti, ki so vama na voljo in obisk zakonskega svetovalca je zagotovo eden od najučinkovitejših načinov reševanja partnerskega odnosa. Nekoč sta imela zelo dober razlog, da sta izbrala drug drugega. To kar čutita danes ni vzrok, ampak je posledica premnogih nesporazumov, ki jih žal nista znala pravočasno reševati. Nesporazume lahko zgladimo. Tistega, česar ne znamo, se lahko naučimo. Kar vaju je nekoč povezovalo, vaju lahko ponovno poveže, če si bosta dala to priložnost.
Torej, če se sprašujeta, kako naprej, je odgovor na dlani. Skupaj s partnerjem obiščita zakonsko svetovalnico – ukrepajta, izboljšajta svoj odnos in izboljšala bosta kvaliteto svojega življenja. Začnita na novo! Prav presenečena bosta, kako malo je potrebno, da se življenje zopet odene v svetle in tople barve. Življenje je lepo, če ga znamo živeti in narediti, kar je treba, ko nastopi čas za to.
Res pa je, da ne bo nikoli tako kot je bilo. Drugače bo. Morda celo boljše. Vendar tega ne bosta nikoli zares vedela, če sebi in svoji družini ne bosta dala nove priložnosti. Saj veste, kaj pravi pregovor: “Sreča ljubi pogumne.”
V Inštitutu Simbioza smo stali ob strani in pomagali izboljšati partnerski odnos že mnogim parom. Iz izkušenj vemo, da sta pogum in odločnost bogato poplačana. Življenje je prekratko za čakanje na čudeže. Ukrepajte! Pokličite nas in si rezervirajte termin srečanja z eno od naših izkušenih zakonskih svetovalk. S skupnimi močmi nam bo uspelo izboljšati kvaliteto vajinega zakonskega in s tem tudi družinskega življenja
Ali je najin zakon na robu prepada
O zakonski krizi govorimo, ko sta partnerja dalj časa v sporu – od šest mesecev do enega leta. V praksi se običajno odraža na naslednje načine:
- nasprotovanje, glasno prepiranje (žaljenje, poniževanje, izsiljevanje) ali celo občasno fizično obračunavanje,
- odsotnost komunikacije ali pa je ta osredotočena zgolj na nujne stvari – vsakodnevne obveznosti,
- spolni odnosi so zelo redki ali jih sploh ni,
- spanje v ločenih posteljah,
- ni skupnih interesov in se zelo malo ali pa se sploh ne družita,
- prepogoste odsotnosti od doma enega od partnerjev (beg od doma),
- neusklajenost pri vzgoji otrok,
- sum nezvestobe oziroma nezvestoba.
V takih primerih je treba čim prej poiskati pomoč zakonskega svetovalca, saj v nasprotnem primeru obstaja velika možnost, da pride do razveze. Vsako odlašanje otežuje okrevanje odnosa in resno ogrozi prihodnost družinske skupnosti.
Ali ste v zgoraj naštetih opisih našli vsaj enega, ki ga lahko preslikate v vajino skupno življenje? Čas je za ukrepanje. Pokličite nas in se naročite na posvet.
Kaj je zakonska kriza
Zakonska kriza je obdobje, v katerem se par zaradi nakopičenih nesoglasij znajde na dveh različnih bregovih – partnerja postaneta nasprotnika. Partnerska kriza se običajno kaže v ponavljajočih se prepirih ali pa v medsebojni odtujenosti, kar posledično pripelje do tega, da zakonca živita drug mimo drugega, dokler se eden izmed njiju čustveno ne izčrpa in poda vlogo za ločitev ali pa eden izmed njiju skoči čez plot. Zakonsko krizo lahko opišemo tudi kot čustveni spor, ki med partnerjema ustvarja globok prepad. Zaradi čustvenega spora se običajno drug na drugega odzivata le s prizadetostjo in jezo, kar ju samo še dodatno ločuje.
Ko se zakonca znajdeta v čustvenem sporu, zelo težko komunicirata drug z drugim brez čustvene prizadetosti. Zaradi te prizadetosti je njuna komunikacija obrambno-napadalna in jima preprečuje konstruktivno reševanje težav. V praksi se to navadno odraža tako, da se vsak poskus pogovora sprevrže v še en prepir s kričanjem, kar seveda samo še dodatno poglablja čustveno prizadetost. Neuspešno razreševanje težav zakonce napelje na misel, da enostavno niso za skupaj. V resnici pa gre le za to, da so se nehote zapletli v začarani krog ponavljajočih se prepirov, iz katerih ne najdejo izhoda.
Zakoncema v čustvenem sporu – zakonski krizi – lahko uspe začasno »zakopati bojno sekiro«, vendar se bosta vedno znova znašla na isti kritični točki. Čeprav se bosta trudila, sama ne bosta uspela prepoznati in spremeniti motečih čustvenih vzorcev, ki so ju potisnili v zakonsko krizo. Par, ki zabrede v zakonsko krizo, za uspešno reševanje medosebnih težav potrebuje pomoč zakonskega svetovalca. Ta jima bo s svojim nepristranskim pristopom odprl povsem nov pogled na njun odnos in jima razložil vzroke njunih nesoglasij ter ju opremil z znanjem, ki ga nujno potrebujeta za složno življenje v dvoje.
Do zakonske krize ne pride zaradi izbire napačnega človeka, temveč zato ker ne znamo živeti drug z drugim. Vse prevečkrat spregledamo bistvene stvari.
Zakaj prihaja do težav v odnosu
Ko se par podaja na skupno življenjsko pot in si začne ustvarjati družino, se največkrat ne zaveda, kako zahtevna naloga ju čaka v vlogi moža in žene oziroma očeta in mame ter kako krhek je v resnici njun ljubezenski odnos. Svojemu odnosu zato ne namenjata dovolj pozornosti. Iz malih nerazrešenih konfliktov postopoma nastanejo velike težave in še preden se zakonca tega dobro zavesta, se znajdeta sredi zakonske krize.
Sreča in sožitje med zakonskima partnerjema nista nekaj podarjenega, nekaj, kar bi lahko obstajalo samo po sebi. Srečno življenje v dvoje je rezultat skupnega vlaganja v plemenitenje partnerskega odnosa, ki predstavlja osnovni temelj zdravemu družinskemu okolju, v katerem lahko oba osebnostno rasteta ter v slogi vzgajata in skrbita za svoje otroke.
Zakonska partnerja običajno zaradi preobremenjenosti ali samoumevnosti prenehata vlagati v odnos, ta pa začne stagnirati in nato nazadovati, vse dokler se ne izčrpa. Zaradi pomanjkanja ljubezenske energije – naklonjenosti in sodelovanja – partnerja izgubita razumevanje in zanimanje drug za drugega, postaneta nemirna, razdražljiva in nestrpna. Njun ljubezenski odnos postane prazen in dolgočasen, skupno življenje pa polno obveznosti. Ker zakonca ne posvečata dovolj pozornosti drug drugemu oziroma svojemu odnosu, se običajno zgodi, da ne sodelujeta v načrtovanju in izvedbi skupnega življenja, temveč vsak od njiju vleče na svojo stran ali pa se eden izmed njiju enostavno zapre vase in živi po svoje, drugi pa ga neuspešno poskuša priklicati nazaj v odnos. Ko se par končno začne soočati z nastalimi težavami, pa največkrat niti ne ve, kje naj sploh začne.
Kako poteka pogovor pri zakonskem svetovalcu
Prvo srečanje z zakonskim svetovalcem je običajno predvsem spoznavne narave. Namen srečanja je, da svetovalec iz pripovedovanja obeh zakoncev dobi vpogled v čustveno dinamiko njunega odnosa. Skozi njuno pripovedovanje dobi priložnost, da prepozna njun skupni vedenjski vzorec in vedenjski vzorec vsakega posebej ter jima poda približen oris tega, kar se jima dogaja. Ob zaključku prvega pogovora se skupaj odločijo, ali bodo nadaljevali s svetovanjem in na kakšen način. V nekaterih primerih se zakonski svetovalec odloči, da bo delal z vsakim partnerjem posebej. To prakso uporabljamo v primerih hude zakonske krize, ko je čustvena prizadetost z obeh strani prevelika, da bi zmogla konstruktivno komunikacijo. Kasneje, ko svetovalec presodi in oba partnerja v to privolita, se proces nadaljuje s skupnimi pogovori.
Pogovor traja šestdeset minut enkrat tedensko. Priporočljivo je, da se opravijo vsaj trije ali do pet zaporednih pogovorov, običajno pa celoten proces traja od tri do šest mesecev. Pogovori največkrat potekajo z obema partnerjema, če so čustva preveč prizadeta, pa se dogovorimo za ločene pogovore in jih šele kasneje opravljamo skupaj.Vloga zakonskega svetovalca v svetovalnem procesu je predvsem ta, da sprta zakonca vodi v pogovoru, jima pomaga razumeti drug drugega ter ju nauči izražati svoja čustvena stanja na prijazen in spoštljiv način. Drugi del svetovalnega procesa je usmerjen k iskanju dobrih rešitev in vzpostavljanju medosebnega ravnotežja dveh različnih oseb, združenih v istem cilju – ustvarjanje ljubečega in varnega družinskega okolja, v katerem družinski člani tvorijo homogeno celoto.
Skupni cilj, ki ga z medsebojnim sodelovanjem (zakonca in svetovalec) želimo doseči, je ponovno čustveno zbližanje, sodelovanje in zaupanje. Cilj je torej najti medosebno ravnotežje med partnerko in partnerjem, v katerem se bosta oba dobro počutila. Le na ta način bosta lahko oba uspešno uresničevala vlogo aktivnega partnerja, ki se zaveda svoje pomembne vloge – ne le v medosebnem odnosu, temveč tudi kot nepogrešljivega stebra družinske skupnosti.
Partnerja se morata skozi proces naučiti, da se nesoglasja rešujejo le na en način, in sicer z iskrenim pogovorom, v katerem aktivno sodelujeta oba zakonca ter se vsak od njiju trudi prisluhniti drugemu in se medsebojno upoštevati. Pogovor ni obtoževanje in pritoževanje, niti merjenje moči dveh egov, temveč iskreno vzajemno prizadevanje v iskanju kompromisov oziroma dobrih rešitev, ki bodo njuno skupno življenje bogatile. Vsak od njiju se mora zavedati, da je njuna skupnost večja od njiju samih in da je njuna naloga delovati v interesu te skupnosti – družine. Za ustvarjanje zakonske sreče je potrebno veliko dobre, predvsem pa iskrene komunikacije, sprotno soočanje z vsakodnevnimi nesoglasji (ki so sestavni del vsakega odnosa in govorijo le o tem, da smo si drugačni), skupno organiziranje družinskega življenja, sprejemanje odgovornosti in seveda spoštovanje dogovora.
V Inštitutu Simbioza veliko pozornosti posvečamo učenju različnih izraznih in povezovalnih komunikacijskih tehnik, s katerimi izražamo različna čustvena stanja na način, ki ne ogroža sogovornika. Prav tako veliko pozornosti namenjamo opazovanju, prepoznavanju in ovrednotenju čustvenih stanj ter njihovemu razumevanju. Za dober partnerski odnos je izredno pomembno, da partnerja razvijeta dober občutek drug do drugega in da znata ravnati ne le s svojim čustvenim svetom, temveč tudi s partnerjevim, ga sprejemata in se nanj odzivata. Ko se partnerja naučita ravnati s svojimi lastnimi čustvi in razumeti čustva drugih ljudi, bosta sposobna to znanje prenesti tudi na področje vzgoje. Svoje otroke bosta opremila z enim izmed najpomembnejših znanj.
Mnenje uporabnikov
“Aleksandra Kralj je oseba, ki spreminja poglede na svet, premika meje vsakega posameznika in poišče v tebi tisto najboljše, za kar niti sam nisi vedel, da imaš. Z zakoncem sva imela resnično krizo – ko omenim besedo »kriza«, s tem ne ciljam na neka prepiranja ali kaj podobnega. Sva močni osebi, ki jima življenje v fazi odraščanja ni prizanašalo, zato nama osebno prepiranje ni dejavnik v odnosu, zaradi katerega bi moral nekdo iti narazen – to je stvar pogovora. Midva sva se znašla na točki brezupa, nemoči, pogleda na prihodnost … Resnično ne vem, ali bi nama brez Aleksandre uspelo, saj sva že bila narazen. Dejansko naju je potegnila iz naftalina, očistila in ponastavila (»back to basics«) ter počasi začela graditi iz naju ponovno trdnjavo – kamen po kamen! Toplo bi jo priporočila vsem parom, še preden pride do zakonske krize.”
“Menim, da sva se v naših pogovorih veliko naučila o sebi in tudi o partnerstvu. V prvi vrsti ima vsak človek odgovornost do sebe. Pogovori mi pomagajo, da se ozrem vase. Ob današnjem tempu pogosto pozabljamo na vpliv, ki ga imamo na soljudi. Vsaki akciji sledi reakcija in trudim se, da sem pozorna na to, kako vplivam na okolico. Samo s trudom naju obeh nama bo uspelo videti in ceniti tisto lepo v najinem odnosu, ki zaradi, če povzamem gospo Aleksandro, komunikacijskih motenj v tempu vsakdana izpuhti. Res sva si različna, a naj nama bo to izziv in ne breme. Sem pa prepričana, da bi sama težko prišla do teh zaključkov prav zaradi nespretnosti v najini komunikaciji. Kjer je volja, je tudi pot!«