Aleksandra Kralj: Vražji zakonci

Srečen zakon – je to danes sploh še mogoče?!

Utrinki iz vsebine

Sreča ima veliko obrazov, vendar je njen najlepši še vedno srečna družina. Pomeni uresničitev vseh naših želja, hkrati pa predstavlja najbolj zahtevno področje našega življenja. zmagovalcev, so le poraženci. Njene največje žrtve pa so žal otroci. Življenje po ločitvi je za vse vpletene zelo težko in novi začetki zahtevajo veliko naporov, ki  žal ne prinesejo tiste odrešitve, ki so jo pričakovali. Kmalu namreč spoznajo, da v novem življenju ni nič drugače in da se jim dogajajo podobne težave kot v zakonu, iz katerega so zbežali.

Ločitev ni nič drugega kot beg. Mnogi so prepričani, da zbežijo od partnerja, s katerim niso našli sreče, vendar v resnici poskušajo zbežati od sebe. Kar je seveda nemogoče. Vsebina knjige temelji na dejstvu, da so vsi naši odnosi odraz naše notranje naravnanosti. V knjigi ni receptov v smislu kako bolje spoznati partnerja ali pa kako spremeniti partnerja.

Prav nasprotno. Uči nas sprejemati partnerja takšnega, kakršen je, saj si vsak od nas ravno tako želi, da bi nas partner sprejel takšne, kakršni smo. Še prej pa moramo v celoti najprej sprejeti sami sebe. Ko smo sposobni razumeti sami sebe, lahko razumemo tudi druge. Ko jih razumemo, jih seveda tudi lažje sprejmemo.

Spreminjanje partnerja največkrat vodi v velike zakonske krize, saj naš zakon postane bojišče, na katerem se dve osebnosti bojujeta za prevlado nad drugim. Z raznimi triki, ki jih uporabljamo z izgovorom ″če me ljubiš″, poskušamo partnerja krojiti po svojih merilih, čemur se seveda upira. Namesto uresničitev naših predstav ljubezni in harmoničnega zakona, v katerem eden zahteva, drugi pa uboga, si ustvarimo zakon, v katerem eden beži, drugi pa doživlja razočaranja.

Naroči svoj izvod

Beremo z Manco Košir

Vražji zakonci je knjiga, v kateri se lahko prepoznamo na mnogih straneh. Zato je koristna. Tudi če se morda s kakšno vehementno avtoričino trditvijo ne strinjamo, jim bo v večini naša resnicoljubnost morala pritrditi. Jaz podpisujem tole: “Človek se v svojem življenju večkrat rodi, še prej pa mora na nek način “umreti”. … Pomeni, da se mora spremeniti.”

Prav za to gre,  pa če smo poročeni ali ne: smo se pripravljeni spreminjati? Tisti, ki odgovorijo z DA, imajo možnost polnega, radostnega bivanja. Kdor se hoče učiti, bo postajal zadovoljen sam s seboj, in potlej bodo tudi drugi z njimi. To je ključ. Ne le srečnega partnerstva, temveč dobrega življenja v celoti.

Ključa nam ne bo nihče poklonil, lahko pa nas take knjige spodbudijo, da ga bomo iskali. Našli pa ga bomo lahko le sami. Sami v samem sebi.

“Dom, družina, ljubezen, spoštovanje, zaupanje že danes postaja nekakšen nedosegljiv mit,” piše temperamentna avtorica v knjigi, polni zgodb in primerov sovraštva med njo in njim, pa tudi prepričanja, da se zakon da – in mora rešiti (meni Aleksandra Kralj, ne pa tudi mnogi ločenci, ki smo skušali, a ni šlo, ker si nista oba prizadevala za to). Njena več kot 300 strani obsežna knjiga nalije čistega vina, ko govori o naši notranji resničnosti, o strasteh, strahovih, jezi, boju za prevlado itd. Torej o tem, kar privre na dan potem, ko se zaljubljenost poleže in se rodijo otroci.

Pogledati resnici v oči je mnoge najbolj strah. “Vendar pa nas beg zaradi strahu pred resničnostjo, da bomo nekoč ostali sami, ne bo obvaroval pred tem. Pripeljal nas bo kvečjemu tja, kamor nočemo,” ve poslušalka in svetovalka številnim ženskam in moškim, ki so prišli k njej po pomoč. In trdi, da je največja dediščina vražjega plesa dveh, ki se razhajata, verjetje, da so moški in ženske naravni sovražniki, da je čustveno nasilje, ki hitro preraste v fizično, nekaj običajnega, bolečine pa nujne, če živita ona in on pod isto streho.

Strahotni vražji ples med sovražnima zakoncema najbolj prizadene otroke. Ti občutijo negativna čustva in jih vpijajo kot lastni vzorec pri iskanju partnerja in vzpostavljanju svoje družine. Lahko dajejo samo, kar so sami dobili. Da jih ne bi bolelo, se obdajo z obrambnimi zidovi nedostopnosti in vzvišenosti. S tem, ko so zaprli vrata srca pred bolečino in ranljivosti, so hkrati zaprli vrata ljubezni, ki so ena in ista. »Zaprli so vrata življenju, kajti človek zares živi samo, če je ljubljen in ljubi.” Vsak problem ima svojo rešitev, spodbuja Aleksandra Kralj zakonce, naj se ne ustrašijo krize in naj jih ta ne požene v beg. Naj poskusita znova. A ne tako, da bosta s prstom kazala drug na drugega, česa vsega je drugi kriv, temveč da bosta najprej spremenila način ravnanja s seboj in drug z drugim. Za tako spremembo se je treba odločiti, potem pa še učiti se, učiti.

Manca Košir: Poslovna asistenca, moja TAJNICA za osebno in poslovno odličnost

Mnenje bralcev

»Moram priznati, da je vaša knjiga, potem, ko sem si jo, popolnoma obupana, pred letom dni izposodila v knjižnici popolnoma spreobrnila moje dotedanje razmišljanje. Kot bi se mi nenadoma odprl popolnoma drug aspekt na dejanski pomen vsega. Spregledala sem, da bežanje pred odgovornostjo ni rešitev … nikoli … razložila sem partnerju svoj pogled na stvar … začela sva s trdim delom učenja, prilagajanja in predvsem pogumnega soočanja s težavami. Z veseljem sporočam, da se bova letos, po sedmih letih skupnega življenja in čudoviti 6 letni hčerki poročila. Hkrati pa vsak dan  znova stremiva k trudu, za srečo drug drugega, saj je, kot pravite, zakon vendarle najpomembnejši življenjski projekt :).«

»Z vašo knjigo sem doživela ponovni uvid, ne uvid, mega uvid. Ko sem začela z branjem, nisem mogla verjeti besedam, ki sem jih brala. Pa saj sem brala o svojem življenju … Avtorica je dejansko opisovala mojih deset let zakonskega življenja!!! Knjiga me je prevzela in mi dala priložnost za nov začetek. Kar težko je opisati občutek, kaj sem doživela z branjem vaše knjige. Škoda je le, da mi je ni kdo priporočil že prej. Našla sem jo naključno. Hvala Vam za to prečudovito knjigo, ki res ni priročnik, temveč opomnik, kaj vse delamo narobe. Priporočila jo bom vsakomur, za katerega bom vedela, da ima podobne probleme.«

»Prebrala sem vašo knjigo in dobila odgovore na vprašanja, ki so se mi porajala. Strinjam se z vami, da ste malo »žleht« terapevtka, kot bi rekli tudi Primorci. Je pa toliko resnice v vaših trditvah, da se je treba pri branju kar malo ustaviti in razmišljati. Zanima me, od kod vse te bogate izkušnje, ki res temeljijo na realnih primerih. Verjamem, da ste študirali to področje, vendar so vaša teoretična razmišljanja podprta s tako ilustrativnimi primeri, kot da bi jih preizkusili na lastni koži. Vaša knjiga bi morala biti obvezno domače branje vseh zakoncev, sprtih in tistih, ki še niso sprti. Veliko uspeha pri delu.«

Spoštovana gospa Aleksandra,

ne poznava se osebno, nič ne veva drug o drugem, razen tega, da si postajava vedno bolj podobna. To seveda vem jaz, ki berem vašo knjigo Vražji zakonci. Ugotavljam, da ste kljub manj letom, kot jih imam jaz, prej postali modri in da se je od vas vredno učiti. Prebral sem marsikaj, kar je uvoženo iz Amerike, pa me nič ni povsem prepričalo. Po skoraj 27 letih zakona sva bila z ženo v tako resnih težavah, da sva sklenila poiskati strokovno pomoč. Pred tem korakom mi je prijatelj, ki mu zaupam, saj je terapevt odvisnikov od drog, priporočil še vašo knjigo. Žena jo je prebrala in jo je tako rekoč posvojila. Ona, ki prej ni prenesla nobene kritike, vas spoštuje kot avtoritet na področju partnerskih odnosov. Ko jo je brala, mi je vsa navdušena sproti poročala, kako spoznava, kaj vse je delala narobe. Začela je spreminjati svoje ravnanje in odnos in če bo šlo tako naprej, strokovne pomoči morda sploh ne bova več potrebovala. Tudi jaz spoznavam nekatere svoje zmote in jih popravljam. Pri nas postaja spet topleje in prijetno. Pa tako preprosto je, če ti kdo zna to tako nazorno pokazati. Hvala vam.«