Čeprav mi okoliščine, v katerih sem se rodila in odraščala, niso bile naklonjene, danes z gotovostjo lahko trdim, da sem iz tega, kar mi je bilo položeno v zibelko, naredila največ, kar sem lahko. Z močno voljo, trdnim upanjem, vztrajnostjo in veliko željo po učenju danes uresničujem poslanstvo, ki me nadvse osrečuje. Sem učitelj, vodnik in svetovalec ljudem, ki se znajdejo na pomembnih življenjskih križiščih. V čast in ponos mi je, da lahko sodelujem v življenjih vseh tistih, ki so pripravljeni sprejeti mojo pomoč.

V svojem življenju nikoli nisem obupovala, čeprav sem se zelo velikokrat znašla v navidezno brezizhodnih položajih. Vedno sem dala vse od sebe. Trudila sem se biti poštena do sebe in drugih, predvsem pa sem se nenehno izpopolnjevala in premagovala samo sebe in neugodne življenjske okoliščine. Priznam, naredila sem tudi zelo veliko napak, ki so me zelo drago stale, vendar so me te napake izšolale, torej niso bile zaman. Dale so mi izkušnje in s tem modrost, ki mi je danes v veliko pomoč pri delu s pari in posamezniki.

Pravijo, da je vse v življenju za nekaj dobro. To, da sem odraščala brez staršev, da sem se pozneje popolnoma sama prebijala skozi življenje, je v mojem primeru vsekakor dobra stvar. Brez takšne življenjske poti ne bi postala to, kar sem, in ne bi bila tako uspešna pri svojem delu. Vem pa, da bi bilo vse zaman, če sama ne bi bila pripravljena iz danih okoliščin potegniti najboljšega. Ko razlagam, da je vsaka stvar lahko dobra ali pa slaba, odvisno od tega, kako jo sprejmemo in kaj z njo naredimo, ter da je v življenju vse mogoče in da ni ovire, ki je ne moremo premagati, natančno vem, kaj govorim.

Trdno verjamem v ljubezen, družino, pogum, srčnost in svobodno voljo. Vem pa, da je vere, srčnosti in upanja v našem naglem svetu vse manj. Ker sem večna optimistka, verjamem, da svoj optimizem in vero lahko prenesem tudi na druge. Ob vsakem obrazu, na katerem se spet nariše nasmeh, je volje in optimizma še več.